asteya

Asteya yoga

Joga se ne začne z jogijskimi položaji – asanami, ampak se prične z odnosom do sebe in drugih. Patanjali je opisal osem poti/korakov/plasti*, ki vodijo do Samadhi-ja, do enosti.

Ti koraki si sledijo v naslednjem zaporedju:

1 Yamas

etične discipline, samoobvladovanje (ahimsa, satya, asteya, brahmacharya, aparigraha)

2 Niyamas

osebna discipline (soucha, santosha, tapas, svadyaya, ishvara panidhana)

3 Asana

jogijski položaji

4 Pranajama

dihalne tehnike, ki spodbujajo prano – življenjsko energijo, ki pomaga pri pretočnosti nadijev, ti pa aktivirajo čakre

5 Pratyahara

odmik od čutov

6 Dharana

intenziven fokus, usmerjena pozornost

7 Dhyana

meditativno stanje

8 Samadhi

stanje enosti, popolnost

*Patanjali Eight Limbs of Yoga

 

Asteya ima zame izjemno globok, dragocen pomen in se lahko zelo povežem z njo. Na kratko v prevodu iz  sanskrta pomeni – »ne krasti; ne jemati, kar ni tvoje; ne prikrajšati se«.

Ima pa širši pomen, kot samo ne prilaščanje materialnih dobrin. Asteya izhaja iz potrebe po imeti – materialno moč in pa tudi moč po (ob)vladanju. Želja, potreba, hrepenenje po nečem pa večinoma izhaja iz nezadovoljstva v nas samih, pomanjkanja nečesa oziroma se pojavi takrat kadar zaznamo, da to kar smo in kar imamo ni dovolj. Tega se mi zdi v današnjih časih ogromno in vedno več – obremenjevanje s svojim zunanjim izgledom, nezadovoljstvo s svojim položajem v družbi, nezadovoljstvo s svojim imetjem oziroma večna želja po tistem kar imajo drugi, občutek nemoči in šibkosti na različnih področjih …

Sama Asteyo zelo povezujem tudi z časom v katerem živimo. Zaradi vsega »zunanjega« sveta se vedno bolj odmikamo od sebe in iščemo potrditve zunaj sebe.

V resnici pa smo v svojem bistvu popolni… le nekaj »prahu« se je nabralo na tej popolnosti.

.

Sama Asteyo zelo povezujem tudi z časom v katerem živimo. Zaradi vsega »zunanjega« sveta se vedno bolj odmikamo od sebe in iščemo potrditve zunaj sebe.
V resnici pa smo v svojem bistvu popolni… le nekaj »prahu« se je nabralo na tej popolnosti.

Asteya v praksi:
Primer 1

Zemlja nam ponuja veliko, pravzaprav je zemlja »all inclusive« paket; vendar moramo z njo delati izjemno pazljivo, da je ne osiromašimo (še bolj). Vzemimo le to, kar lahko obnovimo.

Primer 2

Spoštljivo ravnajmo s časom, ki nam ga drugi namenijo… čas je dragocen in noben trenutek ni ponovljiv.

Primer 3

Ko si želimo osvojiti kakšno jogijsko asano je pomembno, da najprej sprejmemo stanje v katerem smo v tem trenutku in sprejmemo celotno, morda dolgo pot, ki jo bo potrebno predihati, da bomo izbrano asano osvojili in izmojstrili. Ne prikrajšajmo se za to dragoceno izkušnjo.

Primer 4

Ne bodimo »požrešni« samo zato, ker nam je nekaj dostopno (ker je v tem trenutku morda cena super, ekstra, izjemno ugodna). Raje se za trenutek ustavimo v svojem umu in premislimo, če nekaj zares potrebujemo ali nam bo koristilo ali lahko morda ta denar porabimo za nekaj »večjega«.

Primer 5

Po nekod na svetu je lakota… spet drugje je hrane toliko, da nihče več ne čuti hvaležnosti do tega, da nam je na voljo. Ogromno hrane se tudi zavrže. Če pogledamo zares grobo pride pogosto tudi do situacije, da je živemu, čutečemu bitju odvzeto, ukradeno življenje … na koncu poti pa sploh ne služi temu namenu zaradi katerega mu je bilo življenje odvzeto.